Jer 10 | SloKJV | STEP | Prisluhnite besedi, ki vam jo govori Gospod , oh hiša Izraelova:

Jeremiah 10

10. Poglavje

1 Prisluhnite ^{▼▼[Okoli leta 600 pred Kristusom.]} besedi, ki vam jo govori Gospod, oh hiša Izraelova: 2 „Tako govori Gospod: ‚Ne uči se poti poganov in ne bodi zaprepaden ob znamenjih z neba, kajti pogani so zaprepadeni ob njih. 3 Kajti običaji ^{▼▼običaji: hebr. zakoni so prazni, ali, odredbe so ničevost.} ljudstva so prazni, kajti nekdo s sekiro poseka drevo iz gozda, delo delavčevih rok. 4 Okrasijo ga s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne premika. 5 Pokončni so kakor palmovo drevo, toda ^c ne govorijo. Morajo jih nositi, ^d ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, kajti ^e ne morejo storiti zla niti ni v njih, da delajo dobro.‘“ 6 Ker ne obstaja nihče podoben ^f tebi, oh Gospod; ti si velik in tvoje ime je veliko in mogočno. 7 ^g Kdo se te ne bi bal, oh kralj narodov? Kajti tebi to ^{▼▼tebi…: ali, je to všeč.} pripada, glede na to, da med vsemi modrimi možmi narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi, ni tam nikogar podobnega tebi. 8 Toda oni so vsi ^{▼▼vsi…: hebr. v enem, ali, naenkrat.} skupaj brutalni ^j in nespametni. Kos lesa je nauk ničevosti. 9 § Srebro, sploščeno na ploščice, je prinešeno iz Taršíša in zlato iz Ufáza, delo delavca in iz roke livarja. Modra in vijolična so njihova oblačila. Vsa so delo spretnih ljudi. 10 Toda Gospod je resničen ^{▼▼resničen…: hebr. Bog resnice.} Bog, on ^{▼▼on: hebr. oni so živi Bogovi.} je živi Bog in večen ^{▼▼večen…: hebr. kralj večnosti.} kralj. Ob njegovem besu bo zemlja trepetala in narodi ne bodo zmožni prenesti njegovega ogorčenja. 11 Tako jim boste govorili: ‚Celó bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili iz zemlje in izpod tega neba.‘“ 12 S svojo močjo je naredil ⁿ zemljo, s svojo modrostjo je osnoval zemeljski krog in s svojo preudarnostjo razprostrl nebesni obok. 13 Kadar izusti svoj glas, je tam množica ^{▼▼množica: ali, hrup.} vodá v nebesih in meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje; on dela bliskanje z ^{▼▼z: ali, za dež.} dežjem in iz svojih zakladnic prinaša veter. 14 Vsak človek je v ^{▼▼v… ali, bolj brutalen, kot da bi vedel.} svojem spoznanju brutalen. ^r Vsak livar je zbegan z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih. 15 Ničevost so in delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginili. 16 ^s Jakobov delež ni podoben njihovemu, kajti on je tvorec vseh stvari; in Izrael je rod njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

17 Zberi svoje blago iz dežele, oh prebivalec ^{▼▼prebivalec: hebr. prebivalka.} iz trdnjave. 18 Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naenkrat bom izvrgel prebivalce dežele in jih spravil v tegobo, da bodo lahko našli, [da je] to tako.

19 Gorje mi za mojo poškodbo! Moja rana je boleča. Toda rekel sem: „Resnično, to je žalost in jaz jo moram nositi. 20 Moje šotorsko svetišče je oplenjeno in vse moje vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni, nikogar ni, da bi še razpenjal moj šotor in da bi postavljal moje zavese. 21 Kajti pastirji so postali brutalni in niso iskali Gospoda, zato ne bodo uspeli in vsi njihovi tropi bodo razkropljeni. 22 Glej, hrup objave je prišel in veliko razburjenje ^{▼▼[razburjenje; ali, vstaja, upor.]} iz severne ^v dežele, da bi Judova mesta naredil opustošena in brlog ^w zmajev.

23 Oh Gospod, vem da človekova pot ^x ni v njem samem, tega ni v človeku, ki hodi, da usmerja svoje korake. 24 Oh Gospod, grajaj ^y me, toda s sodbo; ne v svoji jezi, da me ne bi privedel ^{▼▼privedel…: hebr. zmanjšal.} v nič. 25 ^aa Svojo razjarjenost izlij na pogane, ki te ne poznajo in na družine, ki ne kličejo k tvojemu imenu, kajti pojedli so Jakoba in ga požrli in ga pogoltnili ter njegovo prebivališče naredili zapuščeno.